Baza znanja z viri
Razumljivo ozadje za vsakodnevne odločitve.
Kratke, urejene vsebine z označenim virom za načrtovanje prehrane.
Znanje · Etiketa in sestavine
»Brez sladkorja«, »light«, »proteinsko«: kaj preveriti?
Marketinška trditev sama po sebi ne pove, kako se izdelek ujema s prehrano. Poglej sestavine, tabelo hranilnih vrednosti, porcijo in tudi to, kaj določen izdelek nadomešča.
Odpri →Nasveti in triki · Kuhinjska tehnologija
»Fermentirano« ne pomeni samodejno probiotik
Fermentirano živilo in probiotično živilo nista sopomenki. Mikroorganizmi danega izdelka, njihova količina in dokazan učinek so ločeno vprašanje.
Odpri →Nasveti in triki · Zavestno prehranjevanje
»Izpada« ne kompenziraj s skrajnimi pravili
Po obilnejšem obroku se vrni k naslednjemu običajnemu obroku. Dolgoročna, ponovljiva rutina je običajno koristnejša od kaznovalnega izpuščanja ali prekomerne kompenzacije.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
»Lahko vsebuje sledi«
Previdnostna oznaka alergenov, ki lahko opozarja na tveganje morebitne nenamerne prisotnosti.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
»Uporabno najmanj do« in »porabiti do«: kakšna je razlika?
»Uporabno najmanj do« je predvsem datum kakovosti, datum »porabiti do« pa je lahko kritičen z vidika varnosti živil. Navodilom za shranjevanje vedno sledi.
Odpri →Nasveti in triki · Nasveti in triki ter zanimivosti
»Veliko magnezija« ni samodejna rešitev za vsako utrujenost
Utrujenost se lahko pojavi iz različnih razlogov. Simptoma ne povezuj samodejno s pomanjkanjem enega samega hranila in ne priporočaj odmerka brez obravnave.
Odpri →Nasveti in triki · Praktične zamenjave
»Zdrava« izbira pijač v vsakdanu
Osnova naj bo voda; za okus se lahko uporabijo na primer citrusi, kumara ali nesladkan čaj, namesto da vsa tekočina prihaja iz sladkanih pijač
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
14 alergenov EU z obveznim označevanjem
Po predpisih EU je treba prisotnost določenih alergenov jasno označiti na seznamu sestavin predpakiranih izdelkov.
Odpri →Slovarček · Življenjski slog
Aerobno gibanje
Dejavnost, ki dlje časa premika večje mišične skupine, na primer hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje.
Odpri →Znanje · Življenjski slog
Aerobno gibanje in krepitev mišic: zakaj ju obravnavati ločeno?
Aerobno in krepilno gibanje se v tedensko rutino umeščata različno. SZO odraslim priporoča 150–300 minut zmerno intenzivnega aerobnega gibanja na teden ali ustrezno alternativo ter krepitev glavnih mišičnih skupin vsaj dva dneva v tednu.
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
Alergeni v restavraciji in pri hrani za s seboj: zakaj posebej vprašati?
V restavraciji in pri hrani za s seboj za informacije o alergenih vprašaj posebej, saj so lahko pomembni sestavina, skupni pripomočki ali način priprave. V EU je treba informacije o alergenih zagotoviti tudi pri nepredpakiranih jedeh.
Odpri →Znanje · Osnovna načela
Alergeni, osebna izogibanja in »ne maram« – kakšna je razlika?
Alergen je blokirna zaščita, dokumentirano izogibanje je izključitev, osebno izogibanje je privzeto skrivanje, »ne maram« pa je signal za razvrščanje.
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
Alergija in intoleranca na hrano: zakaj ni isto?
Alergija je reakcija imunskega sistema, medtem ko intolerance lahko temeljijo na drugih mehanizmih. Simptomi in tveganje se lahko razlikujejo, zato pojmov ni mogoče zamenjevati.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Alergija na hrano
Reakcija na beljakovino živila, ki jo posreduje imunski sistem. Njena resnost se lahko od osebe do osebe razlikuje.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Alergija na jajca
Reakcija imunskega sistema na katero od sestavin jajca; jajce je v EU alergen z obveznim označevanjem.
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
Alergija na jajca: kje se lahko skriva v receptu?
Jajce je lahko prisotno ne le kot samostojna sestavina, ampak na primer tudi v paniranju, majonezi, testu, pecivu ali nekaterih omakah. Priporočilni motor mora jajce filtrirati na ravni sestavin in komponent recepta.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Alergija na mleko
Reakcija imunskega sistema na mlečno beljakovino; ni istovetna z laktozno intoleranco.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Alergija na mleko
Reakcija imunskega sistema na katero od beljakovin mleka; mleko je v EU alergen z obveznim označevanjem.
Odpri →Znanje · Posebne diete
Alergija na mleko in laktozna intoleranca: kakšna je razlika?
Laktozna intoleranca je težava s prebavo mlečnega sladkorja, alergija na mleko pa je reakcija imunskega sistema na mlečno beljakovino. Nista zamenljivi: pri alergiji na mleko tudi izdelek brez laktoze ni nujno ustrezen.
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
Alergija na ribe in na školjke: zakaj ne ena oznaka?
Ribe, raki in mehkužci so v EU ločeno označevane skupine alergenov. V receptnem motorju jih je treba obravnavati kot ločene hard exclusion oznake; zbirna oznaka »morski sadeži« sama po sebi ne zadošča.
Odpri →Znanje · Skupine živil
Ali krompir šteje kot zelenjava?
Prehranska vloga krompirja se razlikuje od neškrobne zelenjave, zato ga prehranski modeli pogosto uvrščajo med škrobne priloge, ne med »porcije zelenjave«.
Odpri →Znanje · Pijače
Alkohol in zdrava prehrana: zakaj ga ne obravnavati kot »zdravo pijačo«?
Energijske vrednosti in zdravstvenih tveganj alkohola ne odtehta »zdrav« značaj jedi. Macrovia naj alkohola ne priporoča za doseganje zdravstvenega cilja.
Odpri →Znanje · Pijače
Alkohol: kako naj se odgovorno pojavlja v aplikaciji z recepti?
Sistem naj alkoholnih pijač ne prikazuje kot sredstva za doseganje zdravstvenega cilja. Pri receptu z alkoholom je smiselno označiti sestavino, morebitno nadomestilo in to, da alkohol tudi med kuhanjem ne izhlapi nujno v celoti.
Odpri →Znanje · Struktura recepta
Analiza makrohranil: kaj naj recept prikaže?
Pri vsakem receptu je smiselno strukturirano obravnavati vsaj energijo, beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, nasičene maščobe, vlaknine, sladkorje in sol v pogledu na porcijo in na 100 g. Vrednosti shrani skupaj z virom podatkov, različico izračuna in oznako negotovosti.
Odpri →Znanje · Struktura recepta
Analiza mikrohranil: kako ostane razumljiva?
Pri mikrohranilih je v prvem koraku smiselno obravnavati kalcij, železo, magnezij, kalij, cink, folat, vitamin B12, vitamin D in jod, če to podpira vir podatkov. Trditev, ki nakazuje pomanjkanje ali zdravstveni sklep, se lahko pojavi le v ustreznem kontekstu in s strokovno validacijo.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Arašidi
Botanično stročnica, a v označevanju alergenov obravnavana ločeno od oreščkov kot alergen z obveznim označevanjem.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Arašidi
Skupina alergenov z obveznim označevanjem v EU; botanično stročnica, v upravljanju alergenov ločena od oreščkov.
Odpri →Znanje · Alergeni in posebne diete
Arašidi in oreščki: ločeni skupini alergenov
Arašidi in oreščki v označevanju alergenov EU tvorijo ločeni skupini. Sistem naj jih ne obravnava z eno samo oznako »semena«: za filtriranje alergij so potrebne ločene oznake hard exclusion, pri receptu pa po možnosti konkretna vrsta.
Odpri →Nasveti in triki · Alergeni in posebne diete
Arašidov ne obravnavaj kot oreške
Arašidi in oreški so ločeno označene skupine alergenov. V receptnem sistemu naj imajo lastno pravilo izključitve, tudi če jih v vsakdanjem jeziku pogosto omenjamo kot eno skupino.
Odpri →Slovarček · Kuhinjske tehnologije
Batch cooking
Kuhanje vnaprej v večjih količinah, nato porcioniranje, hlajenje in shranjevanje v hladilniku ali zamrzovalniku.
Odpri →Slovarček · Načrtovanje obrokov
Batch cooking
Enkratna priprava večje količine jedi ali osnovne komponente za več poznejših obrokov.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Batch cooking: kako varno porcionirati?
Jed, skuhano v veliki količini, je smiselno ohladiti in shranjevati v manjših, dobro zapirljivih porcijah. Tako se hitreje hladi, lažje označuje in praktično zamrzuje.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Batch cooking: kdaj je koristen?
Kuhanje vnaprej deluje dobro, če izbereš osnovne recepte, ki teknejo tudi v več porcijah, se varno shranjujejo in raznoliko variirajo.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Batch cooking: kdaj se splača pripraviti večjo količino?
Pri batch cookingu iz ene jedi ali osnovne komponente nastane več porcij. Koristen je takrat, ko je mogoče zagotoviti hitro hlajenje, shranjevanje, zamrzovanje in poznejše varno pogrevanje.
Odpri →Slovarček · Meal prep
Batch priloga
Vnaprej pripravljena priloga, namenjena več obrokom; strukturirano beleženje količine, časa priprave, hlajenja in načrta uporabe pomaga pri načrtovanju.
Odpri →Slovarček · Pojmi o hranilih in fiziologiji
Beljakovine
Hranilo, zgrajeno iz aminokislin, ki je del številnih struktur in funkcij organizma.
Odpri →Znanje · Hranila
Beljakovine: čemu služijo in iz česa jih vnesti?
Beljakovine sodelujejo v številnih telesnih procesih. Njihovi viri so lahko stročnice, ribe, jajca, meso, mlečni izdelki, tofu, tempeh, oljnice in žita; potreba je individualna.
Odpri →Znanje · Hranila
Beljakovine: zakaj ne štejejo le grami?
Viri beljakovin so lahko živalskega ali rastlinskega izvora, šteje pa njihova vloga v prehrani kot celoti. Na to, kaj se dobro prilega, vplivajo tudi pestrost, individualni cilji in življenjska situacija.
Odpri →Znanje · Hranila
Beljakovinski cilji: zakaj ni treba vsem jesti enako?
Potreba po beljakovinah je lahko odvisna od starosti, telesne teže, aktivnosti, življenjske situacije in zdravstvenega stanja. Macrovia lahko da splošne usmeritve, a pri posebnih ciljih je lahko potreben oseben strokovni nasvet.
Odpri →Slovarček · Dostopnost
Besedilo alt
Kratek besedilni opis slike, ki sporoča slikovno vsebino, kadar slika ni vidna ali ob uporabi bralnika zaslona.
Odpri →Znanje · Dostopnost
Besedilo alt: zakaj ni kopija naslova recepta?
Besedilo alt naj na kratko opiše vidno jed ali značaj družinske slike, na primer »Sveža solata, bogata z beljakovinami«. Ni treba, da ponavlja celoten naslov recepta, če je ta ob sliki že na voljo kot besedilo.
Odpri →Slovarček · Kuhinjske tehnologije
Blanširanje
Kratko poparjenje in nato hitro ohlajanje, pogosto za pripravo zelenjave ali obdelavo pred zamrzovanjem.
Odpri →Znanje · Kuhinjska tehnologija
Bolj zdrava gradnja okusa: zakaj ne gre le za opuščanje?
Pri zmanjševanju soli, sladkorja ali maščobe lahko okus jedi gradiš tudi z začimbami, svežimi ali sušenimi zelišči, kislimi elementi, popekanjem in ustrezno konsistenco. Spremembe je smiselno uvajati postopoma.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Branje etiket 1×1: kje začeti?
Najprej poglej porcijo, seznam sestavin, alergene, nato tabelo hranilnih vrednosti. Namesto ene same številke ocenjuj celoten izdelek in situacijo uživanja.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Brez glutena
Regulirano označevanje živil: oznaka je vezana na določen pogoj vsebnosti glutena največ 20 mg/kg v živilu, prodanem končnemu potrošniku.
Odpri →Znanje · Posebne diete
Brez glutena: kdaj je prehranska želja in kdaj stroga nuja?
Brezglutensko prehranjevanje je lahko osebna preferenca, pri celiakiji ali zdravniško potrjenem stanju pa izogibanje glutenu in navzkrižni kontaminaciji zahteva strožjo pozornost. Aplikacija naj ne diagnosticira.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Brez laktoze
Oznaka izdelka, ki kaže na zmanjšano ali razgrajeno prisotnost mlečnega sladkorja; ne pomeni samodejno, da izdelek ne vsebuje mlečnih beljakovin.
Odpri →Nasveti in triki · Alergeni in posebne diete
Brez laktoze in brez mleka: vedno preveri posebej
Pri laktozni intoleranci šteje lastna toleranca, pri alergiji na mleko pa je potrebna popolna izključitev mlečnih sestavin. Zato je preverjanje etikete izdelka in označbe alergenov pomembno.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Brez laktoze in brez mleka: zakaj ni isto?
Izdelek brez laktoze zmanjša ali razgradi količino mlečnega sladkorja, a lahko vsebuje mlečno beljakovino. Pri alergiji na mleko je treba preveriti sestavine izdelka in označbo alergenov.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Brez mleka
Značilnost izdelka ali recepta, pri razlagi katere je treba preveriti popolne informacije o sestavinah in alergenih.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Brezglutenska oznaka recepta: kaj je treba preveriti?
Pri brezglutenski oznaki recepta je treba poleg sestavin upoštevati tudi tveganje morebitne navzkrižne kontaminacije. Pri označenih izdelkih vedno preveri aktualno embalažo.
Odpri →Znanje · Posebne diete
Brezglutenska prehrana: kdaj je utemeljena?
Uvedba brezglutenske prehrane ni splošen »bolj zdrav« korak. Ob sumu na celiakijo ali drug zdravstveni razlog sta pomembna preiskava in vključitev strokovnjaka, ker lahko samovoljno opuščanje oteži tudi diagnozo.
Odpri →Znanje · Praktične zamenjave
Brezglutensko zgoščevanje: zakaj testirati pri vsakem receptu?
Namesto moke z glutenom se lahko uporabi škrob, brezglutenska mešanica mok ali druga tehnika, a se konsistenca in odmerjanje razlikujeta po receptih. Za varno označevanje so potrebne tudi preverjene sestavine.
Odpri →Znanje · Cilji življenjskega sloga
Čas sedenja in prehranska rutina: zakaj paziti na oboje?
SZO podpira redno telesno dejavnost in zmanjševanje sedečega vedenja. V načrtovanju obrokov lahko to pomeni vnaprej sestavljeno hrano za s seboj ali zavesten premor.
Odpri →Znanje · Življenjski slog
Čas sedenja: zakaj posebna oznaka življenjskega sloga?
Sedeče vedenje je obdobje z nizko porabo energije, na primer dolgotrajno sedenje ali gledanje televizije. V sistemu se lahko poleg povečevanja gibanja pojavijo tudi kratke, redne prekinitve kot izbirne ideje za rutino.
Odpri →Nasveti in triki · Pijače
Če ne maraš navadne vode, spremeni okus, ne sladkorja
Preizkusi gazirano vodo, rezino limone ali limete ali aromatiziranje brez sladkorja. Vnos tekočine je tako lahko pestrejši, ne da bi redno temeljil na sladkanih pijačah.
Odpri →Nasveti in triki · Varnost živil
Če si glede shranjevanja negotov, se ne zanašaj le na vonj
Varnosti jedi ni mogoče presojati izključno po vonju. Štejejo tudi čas hlajenja, način shranjevanja in pogrevanje.
Odpri →Nasveti in triki · Praktične zamenjave
Če te voda dolgočasi, jo preprosto aromatiziraj
Limona, limeta, kumara ali sveža meta lahko vodi dodajo okus brez dodanega sladkorja.
Odpri →Slovarček · Varnost živil
Cel kos mesa
Nemleto meso, ki ostane v celem, na primer zrezek, kotlet, stegno ali pečenka.
Odpri →Znanje · Varnost živil
Cel kos svinjine in mleta svinjina: zakaj nista enaka?
Cel kos svinjine in mleta svinjina lahko predstavljata različno tveganje za varnost živil. USDA za cel kos navaja 63 °C in vsaj 3 minute počivanja, za mleto meso 71 °C.
Odpri →Slovarček · Alergeni in posebne diete
Celiakija
Imunsko pogojena bolezen, pri kateri lahko uživanje glutena poškoduje tanko črevo. Diagnoza in dietna obravnava zahtevata vključitev strokovnjaka.
Odpri →Nasveti in triki · Absorpcija in struktura hrane
Celo jabolko, pire ali sadni sok: kakšna je razlika?
Celo sadje, smoothie/pire in sadni sok niso enaka struktura hrane. Niti celega sadja niti nesladkanega smoothieja ni mogoče samodejno obravnavati enako kot sadni sok; rezultati razpoložljivih raziskav so odvisni tudi od sadja in načina priprave
Odpri →Slovarček · Skupine živil
Celo zrno
Žito ali žitni izdelek, ki vsebuje naravne sestavne dele žitnega zrna v ustreznem razmerju.
Odpri →Znanje · Skupine živil
Celo zrno: zakaj je to vprašanje etikete in sestavine?
Pri oznaki celega zrna je smiselno pogledati tudi seznam sestavin, ker ime ali barva izdelka sama po sebi nista vedno dovolj informativna. Cela zrna vsebujejo tudi vlaknine in druga hranila.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Čemu služi nakupovalni seznam po skupinah sestavin?
Nakupovalni seznam po skupinah sestavin lahko pomaga oblikovati pestrejšo prehrano in preglednejše načrtovanje. Dobro izhodišče so lahko skupine zelenjave in sadja, stročnic, celih zrn in virov beljakovin.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Cena na enoto
Cena živila, preračunana na enoto mase ali prostornine — na primer na kilogram ali liter —, ki pomaga pri primerjavi izdelkov.
Odpri →Znanje · Tehnični podatkovni model
Centralni manifest: zakaj naj slikovna logika ne bo v vsaki komponenti?
Oznake vizualnih družin, poudarne barve, besedila alt in nadomestni asseti naj bodo v centralnem manifestu. To prepreči različne URL-je in pravila po komponentah ter poenostavi dodajanje nove družinske slike.
Odpri →Slovarček · Načrtovanje obrokov
Cilj življenjskega sloga
Dolgoročnejši cilj, povezan z zdravjem ali vsakodnevnim delovanjem, h kateremu lahko skupaj prispevajo prehranski vzorec, gibanje, spanje in druge navade.
Odpri →Nasveti in triki · UI in prikaz
Čip oblike naj sliko dopolnjuje, ne nadomešča
Na kartici recepta majhen čip Bowl, Wrap, Toast ali Hladen krožnik naredi sliko hitro razumljivo. Naj bo ločen od oznake zajtrk/kosilo/večerja in od dietnih filtrov.
Odpri →Slovarček · Načrtovanje obrokov
Čustveno prehranjevanje
Situacija, ko na izbiro hrane ali željo po hrani vpliva predvsem čustveno stanje, na primer stres, dolgčas ali želja po nagradi.
Odpri →Slovarček · Življenjski slog
Čustveno prehranjevanje
Prehranjevanje, na katero lahko poleg lakote vplivajo tudi čustvene situacije — na primer stres ali dolgčas.
Odpri →Znanje · Življenjski slog
Čustveno prehranjevanje: kako naj se pojavi brez obsojanja?
Zgodi se lahko, da na prehranjevanje vplivajo tudi stres, dolgčas ali druga čustvena situacija. Sistem lahko podpre prepoznavanje sprožilne situacije in kratke alternativne rutine, a naj ne diagnosticira in ne povzroča sramu.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Čustveno prehranjevanje: zakaj ni vprašanje volje?
Na prehranjevanje lahko vplivajo stres, dolgčas, nagrajevanje ali druga čustvena situacija. Prepoznavanje sprožilcev lahko podpre bolj zavestne odločitve; pri pogosti ali obremenjujoči težavi je utemeljena strokovna pomoč.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Dan vadbe in dan počitka: kako naj bo priporočilo receptov prilagodljivo?
Z oznakama dan vadbe in dan počitka lahko sistem daje predloge receptov glede časovne razporeditve, možnosti priprave vnaprej, tekočine in pestrih virov beljakovin. Naj na podlagi enega samega recepta ne obljublja zmogljivosti ali telesne sestave.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Datum »porabiti do«
Označba datuma, pomembna z vidika varnosti živil, zlasti pri hitro pokvarljivih izdelkih.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Datum »uporabno najmanj do«
Označba datuma, ki predvsem kaže, do kdaj je mogoče pričakovati ustrezno kakovost izdelka ob predpisanem shranjevanju.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Datumi na etiketah: kakšna je razlika med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?
Datum »porabiti do« je predvsem meja varnosti živil, datum »uporabno najmanj do« pa se nanaša predvsem na kakovost. Vedno upoštevaj tudi navodila za shranjevanje izdelka in čas po odprtju.
Odpri →Slovarček · Poznavanje sestavin
Del mesa
Meso iz določenega anatomskega dela živali, ki je zaradi svoje strukture in vsebnosti maščobe lahko primerno za različne kuhinjske tehnologije.
Odpri →Znanje · Poznavanje sestavin
Deli govedine: kako izbrati glede na tehniko?
Različni deli govedine imajo drugačno strukturo, zato vsakemu ne ustreza ista tehnika. Tako za jedi, pripravljene dlje z vlažno toploto, kot za hitro pečenje je smiselno izbrati del, ki ustreza cilju recepta.
Odpri →Znanje · Varnost živil
Deli piščanca: zakaj šteje velikost kosa?
Prsi, bedro, perutnička in cel piščanec imajo različno debelino, zato čas priprave ni vedno enak. Z vidika varnosti je treba notranjo temperaturo preveriti na najdebelejšem delu.
Odpri →Nasveti in triki · Praktične zamenjave
Delna nadomestitev mesa s stročnicami
Stročnice lahko pomagajo povečati vnos vlaknin in rastlinskih beljakovin; štejejo okus, prebavna toleranca in priprava
Odpri →Slovarček · Prehranska dopolnila
Dnevnik prehranskih dopolnil
Strukturirana evidenca za beleženje izdelka, sestavine, odmerka, enote, pogostosti in časa jemanja prehranskega dopolnila.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Dodani in naravno prisotni sladkor: zakaj šteje kontekst?
Pri razlagi vsebnosti sladkorja šteje, v kakšni obliki živilo pride v prehrano in kako pogosto ga uživamo. SZO priporoča omejevanje vnosa prostih sladkorjev.
Odpri →Znanje · Hranila
Dodani in prosti sladkorji
Zmanjševanje sladkanih pijač in pogosto uživanih izdelkov z visoko vsebnostjo sladkorja; posebna razlaga, da to ni istovetno s samodejno prepovedjo celega sadja
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Dodani sladkor
Sladkor, dodan živilu med pripravo ali proizvodnjo; obravnavati ga je treba ločeno od naravne vsebnosti sladkorja celega sadja
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Dodani sladkor
Sladkor, ki se živilu ali pijači doda med proizvodnjo, kuhanjem ali uživanjem.
Odpri →Znanje · Prehranska dopolnila
Dopolnila in zdravila: zakaj je potreben opozorilni sloj?
Nekatera prehranska dopolnila lahko vstopajo v interakcije z zdravili ali predstavljajo tveganje ob določenih zdravstvenih stanjih. Sistem mora opozarjati in napotiti k strokovnjaku, ne sme jamčiti varnosti interakcij.
Odpri →Slovarček · UI in prikaz
Družinska slika
Splošna, odobrena slika, ki pripada vizualni družini in se prikaže, če za recept ni ustrezne konkretne odobrene slike.
Odpri →Znanje · Struktura recepta
Družinska slika in konkretna slika recepta: kakšna naj bo prednost?
Konkretna, odobrena slika recepta ima lahko prednost pred osnovno sliko slikovne družine. Če odobrene konkretne slike ni, sistem izbere nadomestno sliko po vizualni družini; to prepreči prikaz pokvarjene slike ali ponavljajočega se nevtralnega ograditelja.
Odpri →Slovarček · Kuhinjska tehnologija
Dušenje
Nežna toplotna obdelava z malo maščobe in pogosto pokrito, ki služi mehčanju sestavine in oblikovanju njenega okusa.
Odpri →Slovarček · Kuhinjske tehnologije
Dušenje v pari
Nežna toplotna obdelava v pari ali majhni količini tekočine, delno pokrito.
Odpri →Znanje · Kuhinjska tehnologija
Dušenje: kdaj ga uporabiti?
Dušenje je nežnejši dušilno-pražilni postopek pri srednji ali nizki temperaturi, pogosto z malo maščobe in pokrito. Dobro se uporablja za gradnjo okusne osnove iz čebule in zelenjave.
Odpri →Znanje · Načrtovanje obrokov
Elementi, puščeni sveži: zakaj se ne splača vsega pripraviti vnaprej?
Nekateri elementi — na primer listnate solate, hrustljavi posipi ali hitro rjaveče sadje — imajo lahko boljšo teksturo, če so pripravljeni sveže. Cilj meal prepa je olajšanje, ne popolna predizdelava vsakega elementa.
Odpri →Znanje · Etiketa in sestavine
Embalaža in varnost živil: zakaj »manj« ni vedno boljše?
Embalaža ima lahko vlogo pri zaščiti živila, obstojnosti in preprečevanju zavržkov. Pri odločitvi o trajnosti je smiselno upoštevati tudi celotno življenjsko pot hrane in dejansko uporabo.
Odpri →Slovarček · Etiketa in sestavine
Emulgator
Snov, ki pomaga ohranjati sestavine, ki se običajno ne mešajo — na primer vodo in olje — v enotni mešanici.
Odpri →Slovarček · Kuhinjske tehnologije
Emulzija
Stabilna ali začasna mešanica dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata — na primer olja in vode.
Odpri →